MOUNT WELD, Avstralija/TOKIO (Reuters) – Rudnik Mount Weld, ki se razprostira čez izgoreli vulkan na oddaljenem robu Velike Viktorijine puščave v Zahodni Avstraliji, se zdi kot svet daleč od trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko.
Vendar je bil spor donosen za Lynas Corp (LYC.AX), avstralskega lastnika rudnika Mount Weld. Rudnik se ponaša z enim najbogatejših nahajališč redkih zemelj na svetu, ki so ključne komponente vsega, od iPhonov do orožnih sistemov.
Kitajska je letos namigovala, da bi lahko prekinila izvoz redkih zemelj v Združene države Amerike, saj med državama divja trgovinska vojna, kar je sprožilo ameriško prizadevanje za nove dobave – in pospešilo rast delnic Lynasa.
Delnice Lynasa, edinega nekitajskega podjetja, ki uspešno posluje v sektorju redkih zemelj, so letos pridobile 53 %. Prejšnji teden so delnice poskočile za 19 odstotkov po novici, da bi podjetje lahko oddalo ponudbo za ameriški načrt za gradnjo obratov za predelavo redkih zemelj v Združenih državah.
Redke zemeljne kovine so ključne za proizvodnjo električnih vozil in se nahajajo v magnetih, ki poganjajo motorje vetrnih turbin, pa tudi v računalnikih in drugih potrošniških izdelkih. Nekatere so bistvene v vojaški opremi, kot so reaktivni motorji, sistemi za vodenje raket, sateliti in laserji.
Lynasov letošnji razcvet redkih zemelj je posledica strahu ZDA pred kitajskim nadzorom nad sektorjem. Toda temelji za ta razcvet so bili postavljeni pred skoraj desetletjem, ko je druga država – Japonska – doživela svoj šok zaradi redkih zemelj.
Leta 2010 je Kitajska zaradi ozemeljskega spora med državama omejila izvozne kvote redkih zemelj na Japonsko, čeprav je Peking trdil, da omejitve temeljijo na okoljskih pomislekih.
Japonska se je v strahu pred ranljivostjo svojih visokotehnoloških industrij odločila investirati v Mount Weld, ki ga je Lynas leta 2001 prevzel od Rio Tinta, da bi si zagotovila oskrbo.
Japonsko trgovsko podjetje Sojitz (2768.T) je s finančno podporo japonske vlade podpisalo pogodbo o dobavi redkih zemelj, pridobljenih na tem najdišču, v vrednosti 250 milijonov dolarjev.
»Kitajska vlada nam je naredila uslugo,« je dejal Nick Curtis, ki je bil takrat izvršni predsednik pri Lynasu.
Dogovor je pomagal tudi financirati gradnjo predelovalnega obrata, ki ga je Lynas načrtoval v Kuantanu v Maleziji.
Te naložbe so Japonski pomagale zmanjšati odvisnost redkih zemelj od Kitajske za tretjino, je povedal Michio Daito, ki nadzira redke zemeljine in druge mineralne vire na japonskem ministrstvu za gospodarstvo, trgovino in industrijo.
Posli so postavili tudi temelje za poslovanje podjetja Lynas. Naložbe so podjetju Lynas omogočile razvoj rudnika in pridobitev predelovalnega obrata v Maleziji z zalogami vode in energije, ki jih je v Mount Weldu primanjkovalo. Dogovor je bil za Lynas donosen.
V Mount Weldu se ruda koncentrira v redkozemeljski oksid, ki se nato pošlje v Malezijo, kjer se loči na različne redke zemeljine. Preostanek nato gre na Kitajsko, kjer ga še naprej predelujejo.
Vloge družbe Mount Weld so »podprle sposobnost družbe za zbiranje tako lastniškega kot dolžniškega financiranja,« je v elektronskem sporočilu za Reuters dejala Amanda Lacaze, glavna izvršna direktorica družbe. »Lynasov poslovni model je dodajanje vrednosti virom Mount Weld v njihovi predelovalni tovarni v Maleziji.«
Andrew White, analitik pri Curran & Co v Sydneyju, je za svojo oceno »nakup« podjetja navedel »strateško naravo Lynasa kot edinega proizvajalca redkih zemelj zunaj Kitajske« skupaj z rafinerijsko zmogljivostjo. »Rafinerijska zmogljivost je tista, ki naredi veliko razliko.«
Lynas je maja podpisal sporazum z zasebno družbo Blue Line Corp v Teksasu o razvoju predelovalnega obrata, ki bi pridobival redke zemeljne elemente iz materiala, poslanega iz Malezije. Vodstvo Blue Line in Lynasa ni želelo razkriti podrobnosti o stroških in zmogljivosti.
Lynas je v petek sporočil, da bo oddal ponudbo na poziv ameriškega obrambnega ministrstva za gradnjo predelovalnega obrata v Združenih državah. Zmaga na ponudbi bi Lynasu dala zagon za razvoj obstoječega obrata v Teksasu v ločevalni obrat za težke redke zemeljne kovine.
James Stewart, analitik virov pri podjetju Ausbil Investment Management Ltd v Sydneyju, je dejal, da pričakuje, da bi lahko predelovalni obrat v Teksasu letno povečal dobiček za 10–15 odstotkov.
Lynas je bil po njegovih besedah v izhodiščnem položaju za razpis, saj bi lahko material, predelan v Maleziji, zlahka poslal v Združene države Amerike in relativno poceni preuredil obrat v Teksasu, kar bi druga podjetja težko ponovila.
»Če so ZDA razmišljale o tem, kam je najbolje razporediti kapital,« je dejal, »je Lynas resnično daleč pred drugimi.«
Vendar izzivi ostajajo. Kitajska, daleč vodilna proizvajalka redkih zemelj, je v zadnjih mesecih povečala proizvodnjo, cene pa je znižalo tudi upadajoče svetovno povpraševanje proizvajalcev električnih vozil.
To bo obremenilo Lynasov dobiček in preizkusilo odločenost ZDA, da vlagajo v razvoj alternativnih virov.
Malezijska elektrarna je bila tudi prizorišče pogostih protestov okoljskih skupin, ki jih skrbi odlaganje nizko radioaktivnih odpadkov.
Lynas, ki ga podpira Mednarodna agencija za atomsko energijo, pravi, da sta elektrarna in njeno odlaganje odpadkov okolju prijazna.
Podjetje je vezano tudi na operativno dovoljenje, ki poteče 2. marca, čeprav se na splošno pričakuje, da bo podaljšano. Vendar pa je možnost, da bi Malezija lahko uvedla strožje pogoje za dovoljenje, odvrnila številne institucionalne vlagatelje.
Zaradi teh pomislekov so delnice Lynasa v torek padle za 3,2 odstotka, potem ko je podjetje sporočilo, da Malezija ni odobrila vloge za povečanje proizvodnje v tovarni.
»Še naprej bomo dobavitelj po izbiri za ne-kitajske stranke,« je Lacaze prejšnji mesec povedal na letni skupščini podjetja.
Dodatna poročila Liz Lee iz Kuala Lumpurja, Kevina Bucklanda iz Tokia in Toma Dalyja iz Pekinga; montaža: Philip McClellan
Čas objave: 4. julij 2022